Realitetna terapija
Realitetna terapija je psihoterapevtski pristop v katerem se terapevt skozi proces samopresoje povezuje s klientom, preko težav na katere se ta sklicuje, izhajajoč iz razumevanja, da je človek notranje motiviran in, da sam upravlja s svojim vedenjem, kar klientu omogoča, da na svoje težave pogleda iz drugega zornega kota in odkrije boljše načine za doseganje osebnega zadovoljstva. Razumevanje na katerem temelji pogled realitetnega terapevta na človeka in njegove težave je znan kot teorija izbire.
Teorija izbire
Teorija izbire je razumevanje človeškega vedenja, ki temelji na kibernetiki drugega reda. Ljudski organizem je zaprt sistem katerega funkcioniranje je namensko in notranje motivirano. Organizem je istoveten vedenju, ki se razlaga kot neločljiva celota dejavnosti, mišljenja, čustev in fizioloških procesov. Namen človeškega vedenja je vzpostavitev notranjega ravnovesja in usklajenosti z okoljem. To je možno zahvaljujoč motivom, ki ženejo vedenje, sposobnosti spremljanja in primerjanja informacij iz okolja z motivi ter sposobnosti usklajevanja katre je najbolj pomembna značilnost kreativnost. Te značilnosti sistema so za potrebe psihoterapije podrobno razložene skozi konstrukte psihičnih potreb, sveta kakovosti in celostnega vedenja.