William Glasser (1925 – 2013) ameriški psihiater je avtor realitetne terapije in teorije izbire. Njegove ideje o osebni svobodi, odgovornosti in možnosti spremembe vedenja posameznika so za psihiatre, ki so nenavadna vedenja posameznikov razvrščali med duševne bolezni in na podlagi tega predpisovali zdravila za odpravljanje le teh, ocenjevali kot sporna. Glasser je znan tudi po tem, da je svoje razumevanje človeškega vedenja, ki ga je poimenoval teorija izbire apliciral tudi na širše družbene teme kot je vzgoja, vodenje, partnerski odnos in podobno. Opozoril je javnost na tradicionalne pristope konvencionalnih psihiatrov, ki diagnosticirajo paciente kot duševno bolne in jim predpisujejo zdravila za določeno bolezen brez dokazov o prisotnosti patologije možganov, ti pa po njegovem mnenju v svoji nesrečnosti kreirajo nenavadna vedenja. Glasser se je menil in dokazoval, da je mentalno zdravje javnozdravstveni problem. Napisal je blizu trideset knjig, ki so prevedene na vrsto tujih jezikov od katerih je okrog deset prevedeno tudi v slovenščino. Glasser je ustanovil Inštitut za realitetno terapijo 1967 kateri je preimenovan v Inštitut Williama Glasserja leta 1996. Danes na vseh celinah delujejo organizacije, ki širijo njegove ideje.
Realitetna terapija
Realitetno terapijo teoretično opredeljujemo kot evolucijsko-sistemski pristop ljudem s psihosocialnimi težavami in težavami v duševnem zdravju. (Leon Lojk 1937 – 2014)
V praktičnem smislu realitetna terapija je proces uporabe teorije izbire v svetovanju/psihoterapiji s ciljem izboljšanja duševnega zdravja.
Realitetna terapija je pristop, s katerim se klient ob terapevtu uči ozaveščati, razumeti in spreminjati lastno vedenje skladno z idejo, da sam upravlja s svojim življenjem. Pristop terapevta sloni na razumevanju, da je človek svobodno in odgovorno bitje, ki je notranje motivirano in katerega vedenje je vedno namensko; avtor realitetne terapije ga je poimenoval teorija izbire.
Terapevt deli s klientom svoje razumevanje človeškega vedenja, s čimer omogoča klientu spremembo pogleda nase kot na žrtev neugodnih okoliščin v to, da je svobodno bitje, ki ne glede na okoliščine sam odloča o sebi. Razumevanje lastnega vedenja kot odgovora na tisto, kar se je dogajalo v preteklosti ali se trenutno dogaja okrog njega, klientu onemogoča, da bi razvil pripadnost z ljudmi, ki so mu pomembni; zato so njegovi odnosi pomanjkljivi ali je osamljen. Ob tem trpi in razvija različna simptomatska vedenja, s katerimi si dodatno škoduje.
Nov pogled nase, ki ga razvija v terapevtskem procesu, klientu omogoča boljše usklajevanje in povezanost s soljudmi in vzpostavitev notranjega ravnovesja na vseh področjih življenja. Terapevtova naloga je ponuditi mu drugačno razumevanje človeškega vedenja in s tem tudi možnost, da presodi svoje aktualno vedenje in se postavi v realne okvirje.
Cilj realitetne terapije je omogočiti klientu da svoja tradicionalna prepričanja zamenja s prepričanji teorije izbire ter preko tega izboljša odnose z bližnjimi in s tem tudi svoje mentalno zdravje. (William Glasser, 1925 – 2013)
Teorija izbire
Teorija izbire je razumevanje človeškega vedenja v kontekstu kibernetike drugega reda, ki dokazuje, da so živa bitja samousmerjevalni sistemi, ki delujejo namensko. Človeka definira kot svobodno in odgovorno bitje, ki je notranje motivirano in čigar vedenje je vedno namensko ter zelo raznovrstno in prožno. Namen vedenja je slediti notranjim motivom in s tem vzpostavljati ter ohranjati ravnovesje s seboj in z okoljem. Ideja notranje motivacije, celovitosti in namenskosti vedenja človeka opredeljuje kot operativno zaprt sistem, ki deluje na principu namenske, krožne vzročnosti.
Predstavniki
Leon Lojk (1937 – 2014), psiholog, psihoterapevt, senior inštruktor William Glasser International in ustanovitelj Svetovalno izobraževalnega centra v Kranju (1996) dokazal je da je Teorija izbire kot Realitetna terapija filozofsko in znanstveno utemeljena. Na osnovi njegove publikacije »Znanstvena utemeljenost realitetne terapije« je bila realitetne terapija v Evropi priznana kot znanstveno utemeljen psihoterapevtski pristop. *
V letu 1999 je Leon ustanovil Evropsko zvezo za realitetno terapijo (EART). Pod njegovim vodstvom je EART v Bruslju leta 2008 postala redna članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP). Poleg tega je 2009 Svetovalno izobraževalni center prerastel v Evropski inštitut za realitetno terapijo (EIRT). EIRT izvaja psihoterapevtsko izobraževanje in v Sloveniji, na Hrvaškem, in v Bosni in Hercegovini.
Leon je na žalost umrl 17. Novembra 2014.**
Bosiljka Boba Lojk, socialna delavka, psihoterapevtka, senior inštruktorica William Glasser international je razvila izviren pristop poučevanju Nove realitetne terapije zasnovan na osebnih izkušnjah. Skupaj z možem Leonom je vzpostavila pet letni študij za doseganje naziva psihoterapevt realitetne terapije kot tudi štiri letni študij za doseganje naziva svetovalec realitetne terapije. Boba je generalna sekretarka Evropske zveze za realitetno terapijo (EART) in soustanoviteljica Svetovalno izobraževalnega centra v Kranju, ki je leta 2009 prerastel v Evropski inštitut za realitetno terapijo (EIRT).
Boba je bila prva direktorica EIRT. Prispevala je k temu, da je leta 2011 EIRT pridobil akreditacijo s strani Evropske zveze za psihoterapijo (EAP) kot evropsko akreditiran izobraževalni inštitut za psihoterapijo (EAPTI). Zahvaljujoč tem priznanju vsakdo, ki zaključi izobraževanje in postane psihoterapevt realitetne terapije pridobi tudi evropsko diplomo iz psihoterapije (EDP) po direktnem postopku.